Cerkev Marije Vnebovzete

Najznačilnejša stavba v trgu Braslovče je nedvomno župnijska cerkev Marije Vnebovzete. Tudi če naselje gledamo od daleč , je to najbolj opazna stavba, saj stoji na nekoliko višjem terenu od večine ostalih zgradb v trgu.

V župnijsko skupnost spadajo naslednja naselja: Braslovče, Dobrovlje v vzhodnem delu (zahodni del spada k župniji Nazarje), Glinje, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Poljče, Preserje, Rakovlje in Topovlje.

K braslovški župniji spadata dve podružnični cerkvi: cerkev svetih Janeza in Pavla na Dobrovljah in cerkev Svetega Janeza Krstnika v Letušu.

V ohranjenih listinah je bila braslovška cerkev prvič omenjena šele sredi 12.stoletja, ko je bila leta 1140 v ustanovni listini gornjegrajskega benediktinskega samostana navedena kot cerkev svete Marije v Braslovčah (sancte Marie de Frazlov). V omenjenem dokumentu je bila cerkev omenjena le posredno, cerkev kot stavba pa je neposredno navedena šele leta 1255, ker je bila takrat v njej sodna obravnava spora med Žovneškimi in gornjegrajskim samostanom.

Nedvomno lahko braslovško župnijsko cerkev uvrstimo v vrsto najstarejših slovenskih cerkva , tistih, ki so jih pozidali že pred letom 1000.

Pri cerkvi sta prizidani dve kapeli, ki sta tako veliki, da je v njiju narejen stranski vhod v cerkev, v vsaki je stranski oltar.

Kapela na južni strani cerkve je posvečena Srcu Jezusovemu. K cerkvi so  kapelo dozidali leta 1646 po hudi kugi v braslovški okolici in jo takrat posvetili zavetniku proti kugi svetemu Roku. Oltar je delo kiparja Alojzija Zorattija.

Kapela na severni strani – leva stran cerkve je najstarejša, saj so jo pozidali že leta 1615 ter jo takrat posvetili sveti Ani. Danes je posvečena Žalostni Materi Božji .

Oltar , ki ga je okoli leta 1850 izdelal ljubljanski rezbar in podobar Matija Tomc, prikazuje Marijo z mrtvim Jezusom v naročju – Pieta.  Sestavni del oltarja je tudi slika Žalostne Matere Božje, ki jo je naslikal znani slovenski slikar Matevž Langus.

Na koru so orgle, ki so bile izdelane v Brandlovi orglarski delavnici leta 1911 in so bile obnovljene leta 1985.

Posebno prepoznaven je zvonik braslovške cerkve, ki  je bil v sedanji obliki zgrajen leta 1777, obnovljen pa pri večjih obnovitvenih delih leta 1984.

V zvoniku so štirje zvonovi, trije iz časa po drugi svetovni vojni.

Leta 1428 so na pokopališču, ki je  bilo ob cerkvi . pokopali Veroniko Deseniško grofico Celjsko , potem ko so jo z utopitvijo umorili pod gradom Ojstrica v današnji občini Tabor v Savinjski dolini. Kasneje  (domnevno leta 1436) jo je dal Friderik II. prekopati v samostan Jurklošter na Kozjanskem.

Podroben spisek duhovnikov, ki so službo opravljali v župniji Braslovče, je naveden  v monografiji Braslovče iz leta 1990. Na tem mestu omenjamo duhovnike, ki so braslovško župnijo vodili v novejšem obdobju.

Janez Atelšek je bil braslovški župnik in dekan od 1.5.1931 do leta 1957 s prekinitvijo med drugo svetovno vojno, ker so ga okupatorji izselili.

Janez Orešnik je nasledil  janeza Atelška na položaju braslovškega župnika in dekana. V Braslovčah je deloval od 1.9.1957 do 1.10.1979.

Jože Zidanšek je bil najprej braslovški kaplan, nato od 1.10.1979 do leta 1984 župnijski upravitelj in po tem letu župnik do smrti 17.9.2004. S svojim delom in čutom za umetnost je  globoko zaznamoval braslovško župnijo. V času njegove pastirke službe v Braslovčah so bila opravljena brezštevilna obnovitvena in druga dela, ki so zaznamovale sakralne objekte v Braslovčah kot tudi kraj sam.

Milan Gosak uspešno vodi braslovško župnijo od 1.10.2004.