Cerkev Svetega Janeza Krstnika-LETUŠ

Cerkev Svetega Janeza Krstnika v Letušu  varuje s pobočja svoje farane kot kakšen varuh, katerih domovi so razporejeni pod njo.

Cerkev je bila pisno prvič omenjena leta 1482, vendar je prvotna cerkev nedvomno starejša. Prvi podrobnejši opis cerkve se pojavi leta 1631 v vizitacijskem zapisniku.

Cerkveno notranjost sestavljajo ladja, prezbiterij, dve kapeli ter zakristija.

Glavni oltar  je iz sredine 18.stoletja (verjetno iz  leta 1762), vendar so ga leta 1856 močno predelali in mu dali sedanjo obliko. Na oltarju predstavlja osrednji del Krst pri Jordanu, pred njim  so kipi vseh štirih evangelistov. Oltarna slika (platno) sega v leto 1761. Ustvaril  jo je priznani ljubljanski slikar Anton Cebe in prav tako predstavlja   Jezusov krst v reki Jordan.

V cerkvi sta dva stranska oltarja, ki so ju izdelali verjetno v prvi polovici 19.stoletja. Oltarja sta nameščena v manjših kapelah, v katerih je prostor le za oltar. Oltar na desni strani je posvečen svetemu Antonu Puščavniku, kar prikazuje tudi kip tega svetnika. Poleg osrednjega kipa sta na oltarju še kipa svetega Roka na desni in svetega Boštjana na levi strani. Oba zavetnika sta zaščitnika pred kugo, zato lahko predvidevamo, da so oltar postavili verjetno po hudi kužni bolezni živine.

Na levi strani je stranski oltar s kipom Lurške matere Božje z Bernardko Soubirous, saj je posvečena prav Lurški Materi Božji. Na oltarju sta še dva kipa , svetega Nikolaja in svetega Valentina. Nad Marijinim kipom je skupina treh angelov, od katerih srednji drži trak z napisom: »Kdor mene najde, najde življenje in prejme zveličanje ob Gospodu«.

Daritveni oltar sta izdelala oče in sin Slavko in Štefan Leskovšek iz lipovega lesa, načrt zanj pa je pripravil takratni braslovški župnik Jože Zidanšek.

Oblika zgornjega dela zvonika je laternasta, na severni strani je stolpna ura. V zvoniku so trije večji in en manjši zvon iz leta 1948.Drugi zvon ima zelo pomenljiv zapis: »Zvonil , donil bom iz temnih lin,živim v opomin, mrtvim v spomin.«

Okrog cerkve je nizko pokopališko obzidje, ki  v višino sega 80 cm, vizitacijsko poročilo iz leta 1669 poroča, da je bilo pri cerkvi pokopališče.