Najznačilnejša stavba v trgu Braslovče je nedvomno župnijska cerkev Marije Vnebovzete. Tudi če naselje gledamo od daleč , je to najbolj opazna stavba, saj stoji na nekoliko višjem terenu od večine ostalih zgradb v trgu.

V župnijsko skupnost spadajo naslednja naselja: Braslovče, Dobrovlje v vzhodnem delu (zahodni del spada k župniji Nazarje), Glinje, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Poljče, Preserje, Rakovlje in Topovlje.

K braslovški župniji spadata dve podružnični cerkvi: cerkev svetih Janeza in Pavla na Dobrovljah in cerkev Svetega Janeza Krstnika v Letušu.

V ohranjenih listinah je bila braslovška cerkev prvič omenjena šele sredi 12.stoletja, ko je bila leta 1140 v ustanovni listini gornjegrajskega benediktinskega samostana navedena kot cerkev svete Marije v Braslovčah (sancte Marie de Frazlov). V omenjenem dokumentu je bila cerkev omenjena le posredno, cerkev kot stavba pa je neposredno navedena šele leta 1255, ker je bila takrat v njej sodna obravnava spora med Žovneškimi in gornjegrajskim samostanom.

Nedvomno lahko braslovško župnijsko cerkev uvrstimo v vrsto najstarejših slovenskih cerkva , tistih, ki so jih pozidali že pred letom 1000.

Osrednji del prezbiterija zavzema velik oltar, ki je posvečen Mariji Vnebovzeti. V njegovem osrednjem delu – v tronu –  je prikazana skupina angelov z upodobitvijo Marijinega vnebovzetja v sredini. Na obeh straneh Marijinega osrednjega dela sta na levi srani kipa svete Ane in svete Elizabete in na desni strani kipa svetega Joahima in svetega Zaharije.

Oltar je leta 1776 izdelal znani celjski baročni kipar Ferdinand Gallo. Oltarje , ki jih je izdelal Gallo, najdemo tudi na Gomilskem, Gori Oljki , Špitaliču, Šeneku in Svetini.

Oltarno sliko je izdelal baročni slikar in podobar Leopold Layer, ki je med drugim ustvaril tudi podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Po približno 200.letih so jo odstranili.

Sedaj  k velikemu oltarju spada tudi oltarna slika Jezusove smrti na križu , ki je na oltarju v velikonočnem času.

Strop notranje ladje je je poslikal Tomaž Fantoni. Upodobitve prikazujejo različne svetopisemske podobe in prizore, še posebej veliko jih je  iz Marijinega življenja.

Daritveni oltar je izdelan iz lesa in umetniško izredno lepo oblikovan. Načrte zanj je izdelal takratni braslovški župnik Jože Zidanšek.

Pri cerkvi sta prizidani dve kapeli, ki sta tako veliki, da je v njiju narejen stranski vhod v cerkev, v vsaki je stranski oltar.

Kapela na južni strani cerkve je posvečena Srcu Jezusovemu. K cerkvi so  kapelo dozidali leta 1646 po hudi kugi v braslovški okolici in jo takrat posvetili zavetniku proti kugi svetemu Roku. Oltar je delo kiparja Alojzija Zorattija.

Kapela na severni strani – leva stran cerkve je najstarejša, saj so jo pozidali že leta 1615 ter jo takrat posvetili sveti Ani. Danes je posvečena Žalostni Materi Božji .

Oltar , ki ga je okoli leta 1850 izdelal ljubljanski rezbar in podobar Matija Tomc, prikazuje Marijo z mrtvim Jezusom v naročju – Pieta.  Sestavni del oltarja je tudi slika Žalostne Matere Božje, ki jo je naslikal znani slovenski slikar Matevž Langus.

Na koru so orgle, ki so bile izdelane v Brandlovi orglarski delavnici leta 1911 in so bile obnovljene leta 1985.

Posebno prepoznaven je zvonik braslovške cerkve, ki  je bil v sedanji obliki zgrajen leta 1777, obnovljen pa pri večjih obnovitvenih delih leta 1984.

V zvoniku so štirje zvonovi, trije iz časa po drugi svetovni vojni.

Leta 1428 so na pokopališču, ki je  bilo ob cerkvi . pokopali Veroniko Deseniško grofico Celjsko , potem ko so jo z utopitvijo umorili pod gradom Ojstrica v današnji občini Tabor v Savinjski dolini. Kasneje  (domnevno leta 1436) jo je dal Friderik II. prekopati v samostan Jurklošter na Kozjanskem.

Podroben spisek duhovnikov, ki so službo opravljali v župniji Braslovče, je naveden  v monografiji Braslovče iz leta 1990. Na tem mestu omenjamo duhovnike, ki so braslovško župnijo vodili v novejšem obdobju.

Janez Atelšek je bil braslovški župnik in dekan od 1.5.1931 do leta 1957 s prekinitvijo med drugo svetovno vojno, ker so ga okupatorji izselili.

Janez Orešnik je nasledil  janeza Atelška na položaju braslovškega župnika in dekana. V Braslovčah je deloval od 1.9.1957 do 1.10.1979.

Jože Zidanšek je bil najprej braslovški kaplan, nato od 1.10.1979 do leta 1984 župnijski upravitelj in po tem letu župnik do smrti 17.9.2004. S svojim delom in čutom za umetnost je  globoko zaznamoval braslovško župnijo. V času njegove pastirke službe v Braslovčah so bila opravljena brezštevilna obnovitvena in druga dela, ki so zaznamovale sakralne objekte v Braslovčah kot tudi kraj sam.

Milan Gosak uspešno vodi braslovško župnijo od 1.10.2004.

Literatura: Kralj,Franc. Sakralni spomeniki ma območju Občine Braslovče.kulturno zgodovinsko društvo Žovnek, 2012. Z dovoljenjem avtorja.

Fotografije; Iztok Omladič in Žak Pšaker.

Tanja Pogorevc Novak: Cerkev Marije Vnebovzete Braslovče (facebook) >>>>