Veliki šmaren, uradno praznik Marijinega vnebovzetja, je eden največjih in najstarejših Marijinih praznikov. Cerkev veruje, da je bila Devica Marija po končanem zemeljskem življenju z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Ta dogodek je papež Pij XII. leta 1950 razglasil za versko resnico – dogmo.
V ljudskem izročilu je Veliki šmaren tesno povezan z blagoslovom zelišč in poljskih pridelkov. Verniki k Mariji romamo s hvaležnostjo za darove narave in prosimo za varstvo naših domov in polj. Po vaseh in mestih je to dan romanj, procesij in slovesnih maš, pogosto tudi praznovanj, kjer se srečamo in povežemo v skupni veri.
Zgodovinsko ozadje
Praznik se v Cerkvi obhaja že od 5. stoletja – sprva na Vzhodu, nato tudi na Zahodu. V Sloveniji ga ljudje poznajo kot Veliki šmaren ali Marijino vnebovzetje. Posebej so znana romarska svetišča, kot so Brezje, Ptujska Gora, Zaplaz in številna druga, kjer se verniki zbirajo v velikem številu.
Praznovanje v Braslovčah
Na praznik Velikega šmarna, 15. avgusta, bodo v župnijski cerkvi v Braslovčah svete maše:
⏰ 7.00 – jutranja sveta maša
⏰ 10.00 – slovesna sveta maša, pri kateri bo naš župnik mons. Milan Gosak obhajal zlato mašo – 50 let duhovništva.
Prisrčno vabljeni, da se skupaj zahvalimo za dar duhovništva in izrečemo hvaležnost našemu župniku za njegovo dolgoletno služenje.