Glavna zavetnica slovenskega naroda
V Katoliški Cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije Pomočnice kristjanov, pri nas poznane kot Marije Pomagaj. V Sloveniji je ta dan slovesni praznik, saj je Marija Pomočnica glavna zavetnica naše domovine.
Zgodovinski temelji praznika
Praznik ima svoje korenine v dveh pomembnih zgodovinskih dogodkih:
✔️ Bitka pri Lepantu (1571)
V času papeža Pija V. so Turki ogrožali krščanske dežele ob Sredozemlju. Papež je zbral 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se pred bitko kleče priporočili Mariji. Zmagovita bitka je prinesla osvoboditev 15.000 krščanskih sužnjev. V zahvalo je papež Božji Materi podelil naziv Pomočnica kristjanov, ki je od takrat del litanij Matere Božje.
✔️ Vrnete papeža Pija VII. iz ujetništva (1815)
Papež Pij VII. je bil med Napoleonovimi vojnami ujet in deportiran v Francijo. Po Napoleonovem padcu se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in razglasil ta dan za praznik Marije Pomočnice kristjanov.
Istega leta se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje poslanstvo z mladino zaupal Marijinemu varstvu.
Praznovanje pri nas
V Sloveniji ta praznik še posebej slovesno praznujemo na Brezjah, osrednji slovenski božji poti, kjer se nahaja milostna podoba Marije Pomagaj. Praznik je živ tudi v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani, kjer so dejavni salezijanci.
Marija Pomagaj na Brezjah
Leta 1800 so po naročilu župnika Urbana Ažbeta zgradili kapelico na Brezjah in vanjo postavili sliko Leopolda Layerja, navdahnjeno po znani Cranachovi Mariji Pomočnici. Layer je leta 1814 v zahvalo za rešitev iz ječe poslikal celotno kapelico.
Verniki so množično prihajali pred milostno podobo, kjer so doživljali številna uslišanja. Leta 1900 je bila posvečena nova cerkev Marije Pomagaj, ki še danes združuje romarje od blizu in daleč.